Je naše podjetje uspešno?
Ključni kazalniki uspešnosti oziroma »KPI« lahko pripomorejo k večjemu uspehu vašega podjetja ali oddelka. V nadaljevanju članka vam predstavljamo ključne koncepte za postavljanje kazalnikov uspešnosti.
V sredo, 10. 6. 2020, smo se udeležili enega izmed desetih modulov programa »STROKOVNJAK ZA UVAJANJE IN VODENJE PROJEKTOV S PODROČJA DIGITALIZACIJE in AVTOMATIZACIJE PROIZVODNIH PROCESOV«, in sicer smo poslušali predavanje prof. dr. Simone Šarotar Žižek in prof. dr. Zlatka Nedelka. Predavanje je bilo smiselno nadaljevanje predhodnega usposabljanja glede digitalizacije podjetij, ki sta ga prav tako pripravila omenjena akademika iz Univerze v Mariboru.
Tokrat sta se predavatelja posvetila izključno ključnim kazalnikom uspešnosti. Na usposabljanju smo spoznali teoretični vidik postavljanja ključnih kazalnikov uspešnosti in model upravljanja uspešnosti v okolju industrije. Prav tako sta nam predavatelja predstavila primere dobrih praks, usposabljanje pa smo v celoto zaokrožili še z delavnico, pri kateri smo ugotavljali dosedanje kazalnike v podjetjih, težave, s katerimi se srečujemo pri uporabi kazalnikov, in manki, ki se pojavljajo pri trenutnih kazalnikih.
Katere elemente naj posamezni ključni kazalnik vsebuje?
Predavatelja predlagata, da se vsakemu kazalniku posebej določijo naslednje dimenzije, in sicer:
- identifikacijska številka kazalnika,
- opis kazalnika,
- področje uporabe kazalnika,
- formula kazalnika (način na kakšen se bo kazalnik izračunal in pretvoril v smiselno celoto),
- merska enota, v kateri se bo kazalnik meril,
- časovni razpon kazalnika (kolikšno obdobje je potrebno za relevanten rezultat kazalnika),
- tip meritve, ki se bo izvajala (ročno, avtomatsko),
- viri podatkov,
- perioda kazalnika,
- nivo kazalnika,
- metodologija proizvodnje,
- lastnik/skrbnik kazalnika,
- diagram,
- opombe.
Ključne kazalnike smo razdelili na tri različne ravni:
- ključni kazalniki uspešnosti na poslovni ravni vodenja,
- ključni kazalniki procesne ravni vodenja,
- ključni kazalniki proizvodne ravni vodenja.
Pomembno je vedeti, da se kazalniki po različnih področjih ne izključujejo, vendar se morajo nujno hirearhično dopolnjevati. Povezava med kazalniki na ravni procesov je nujna. Kazalniki iz proizvodne ravni in procesne ravni se morajo konsolidirati v upravno raven (enako kot je zastavljena hierarhija). Seveda pa brez ustrezne informacijske podpore ne gre in tako slednja predstavlja pomemben element v merjenju in prikazovanju KPI-jev.
21 ključnih kazalnikov uspešnosti po področjih:
- Ključni kazalniki uspešnosti na poslovni ravni vodenja:
- kakovost,
- stroški (merjenje učinkovitosti stroškov in iskanje najboljših načinov, kako jih zmanjševati),
- finance,
- prožnost,
- zanesljivost dobave,
- zadovoljstvo zaposlenih (anketa, bolniška odsotnost, delovna doba v podjetju, fluktuacija),
- zadovoljstvo strank (anketa, ponovni nakup stranke),
- varnost (št. poškodb pri delu, incidenti …),
- okolje/skupnost,
- učenje in rast (št. ur usposabljanj, vrednost usposabljanj …).
- Ključni kazalniki procesne ravni vodenja:
- varianca procesa,
- oscilacija procesa,
- izkoriščenost procesa,
- zasičenje,
- »expert tune« kazalnik,
- izhod na meji,
- standardna deviacija izhoda,
- povprečna absolutna napaka,
- prečkanje referenčne vrednosti,
- integral absolutne napake,
- robustnost.
- Ključni kazalniki proizvodne ravni vodenja:
- varnost in okolje,
- učinkovitost proizvodnje,
- kakovost proizvodnje.
Udeleženci usposabljanja prihajajo iz uspešnih slovenskih podjetij in se strinjajo, da podjetja sicer zbirajo veliko število podatkov predvsem na proizvodni in procesni ravni. Vendar ti podatki ne dosežejo ključnega kadra oziroma podatki niso zbrani v smiselno celoto, ki bi vodjem predstavljala dodano vrednost in s tem pripomogla k lažjemu sprejemanju odločitev.
Vtisi udeležencev:
Dr. Peter Cvahte – direktor strateškega razvoja, Impol 2000, d. d.
Sam program usposabljanja »Strokovnjak za Digitalizacijo in avtomatizacijo«, ki se izvaja v okviru KOC MAT 2.0, je zanimiv in nas seznani z vsemi vidiki, s katerimi se soočajo ali se bodo soočala podjetja, ko bodo svoje procese želela digitalno podpreti. Posebej predavanji: »Procesi in sodobne rešitve s področja upravljanja kot izhodišče za digitalizacijo podjetij« in »Ključni kazalniki uspešnosti (KPI) in digitalizacija procesov«, ki sta ju izvedla Prof. dr. Zlatko Nedelko, prof. dr. Simona Šarotar Žižek (UNI MB, EPF), govorita o vlogi vodstva pri uvajanju digitalizacije in digitalne podpore spremljanja uspešnosti poslovanja podjetja s pomočjo ključnih kazalnikov.
Seznanili smo se s teoretičnim ozadjem kazalnikov, najpogosteje uporabljenih kazalnikov uspešnosti in pomembnost skladnosti le-teh s standardom ISO 2240. Pomembno sporočilo je, da je za uspešno obvladovanje KPI potrebno ustrezno število kazalnikov, ki jih lahko obvladujemo. Najpogosteje se govori o 10 KPI-jih, ki pa pokrivajo ključna področja delovanja podjetja. Katere kazalnike bo podjetje opredelilo kot ključne, je odvisno od branže, v kateri deluje. Standard opredeljuje 34 ključnih kazalnikov, s katerimi se lahko primerjamo med podjetji. Za postavitev kazalnikov je potrebno izhajati iz strategije podjetja in organizacije na način, da zagotovimo njeno uspešno in učinkovito izvajanje. KPI-ji so vrh, ki je podprt s kazalniki uspešnosti na nižjih nivojih vse do proizvodnih procesov. Kazalnikov vseh procesov naj ne bi bilo več kot 80. Pomembno je, da so razumljivi za nivoje, ki jih spremljajo. Ključno za uspešno uporabo je določitev vrednosti in definiranje postopkov za ukrepanje ob njihovem nedoseganju. Priporočljivo je, da en cilj zasledujemo z vsaj dvema kazalnikoma, ki sta različnih tipov (primer uravnoteženi kazalniki in kazalniki, ki opredeljujejo trenutne odzive procesov). KPI-ji se lahko spreminjajo s strategijo, organiziranostjo in rastjo podjetja. Ko imamo kazalnike definirane, je treba poskrbeti, da se vsi polnijo z ustreznimi podatki iz procesov in poslovnega sistema. Treba je poskrbeti, da strukture baz na vseh procesih omogočajo računanje le-teh. Za implementacijo in njihovo verodostojnost je treba v podjetjih določiti vodjo skupine ljudi, ki mora skrbeti za verodostojnost podatkov in implementacijo kazalnikov. To je treba urediti večnivojsko, načeloma naj bi za vsak proces odgovarjal njegov lastnik.
Pred nami je izziv, kako uspešno implementirati in redefinirati kazalnike na način, ki nam bo omogočal nenehni razvoj podjetja.
Simona Bergant – vodja prodaje in marketinga, ResEvo, d. o. o.
Predavatelja sta na poljuden način predstavila pomembnost ključnih kazalnikov uspešnosti v podjetju. Na usposabljanju smo spoznali, kako pomembno je merjenje in beleženje podatkov, da spoznamo proces, saj lahko le tako vidimo možnost izboljšave.
Štefan Trčko – zunanji sodelavec, Alcad, d. o. o.
Včerajšnje predavanje mi je bilo zelo všeč, predavatelja sta zelo dobro predstavila problematiko določanja ključnih KPI-jev na različnih nivojih v podjetju in predstavila dobre prakse.
Kar se tiče dosedanjih predavanj sem v okviru usposabljanja »Strokovnjak za digitalizacijo in avtomatizacijo« dobil širši pogled na to, kaj mora podjetje izvesti, da lahko ohranja konkurenčnost na trgu. Predavanja nakazujejo, da so optimizirani procesi, ključni kazalniki uspešnosti in njihovo merjenje, spremljanje učinkovitosti proizvodnje ter digitalizacija in avtomatizacija procesov ključnega pomena za konkurenčnost podjetja. Tudi praktični primeri digitalizacije in avtomatizacije skozi predavanja so bili zelo dobro prikazani.
Tomaž Zemljarič – Vodja proizvodnje ulitkov, Talum, d.d.
Udeležil sem se vseh dosedanjih modulov v sklopu usposabljanja »Strokovnjak za digitalizacijo in avtomatizacijo«. Vsa usposabljanja so bila zanimiva, vendar sem največ pridobil z modulom 2 in modulom 3, kajti moje delo zahteva predvsem proizvodne dejavnosti in se ne ukvarjam toliko s samim programiranjem. Sicer smo se z vsebino, ki je bila predstavljena na teh modulih, v podjetju že ukvarjali in smo je tudi nekaj že implementirali, vendar se na takšnih usposabljanjih vedno naučimo kaj novega in pridobimo celovitejšo sliko.