Od sanj do cilja

Ali ste vedeli, da si le 2 % ljudi zastavlja cilje? In da pri doseganju ciljev veliko vlogo odigrajo naša čustva?

O zastavljanju ciljev je na skupnem usposabljanju, ki smo ga v okviru projekta KOC MAT 2.0 organizirali 7. 7. 2022 na Gospodarski zbornici Slovenije, iz lastnih izkušenj in raziskovanj spregovorila olimpijska podprvakinja in psihologinja Sara Isaković.

Večina ljudi si ciljev ne zastavlja zaradi odpora, neznanja, strahu ali pasivnosti, doseganje ciljev pa vedno pomeni precejšen vložek energije. Cilje si je potrebno zastavljati predvsem zaradi hitrega tempa življenja, zaradi katerega izgubimo fokus – kaj je za nas pomembno. Prevečkrat čakamo na dan, ko bomo imeli več energije, več časa. Zato je potrebna odločitev – to bom dosegel/dosegla.

Doseganje ciljev; Foto: Projektna pisarna

“Kar dobite, ko dosežete svoje cilje, ni tako pomembno, kot kaj postanete, ko jih dosežete.” Zig Ziglar

Zastavljanje ciljev

V prvi vrsti je pomembno, da ob zastavljanju ciljev vključimo čustva – kako se bom počutil/počutila, ko bom dosegel/dosegla svoj cilj, kakšen občutek želim doseči. Ko ciljem dodamo čustva, se našim možganom zdijo le-ti pomembnejši.

Ob zastavljanju ciljev se je potrebno zavedati, da je naš čas dragocen in omejen, z zastavljanjem ciljev je potrebno pričeti zdaj.

Za doseganje ciljev potrebujemo sistem podpore. Potrebujemo nekoga, ki nam bo pomagal na poti do cilja, verjel v nas in nas podpiral. Velikokrat nas je strah prositi za pomoč, vendar do večjih ciljev ne moremo sami.

Naslednji korak je, da zastavimo destinacijo. Svoj cilj moramo zapisati in določiti zelo natančno – ob cilju je potrebno zapisati datum, ko bo naš cilj dosežen ter kako se bomo ob tem počutili. Cilj zapišemo predvsem z namenom, da ga ozavestimo. Tako imenovani vratar med podzavestnim in zavednim je retikularni aktivacijski sistem (RAS), ki določa, kaj nam je pomembno in kaj ne. Sistem RAS med drugim poskrbi tudi za to, da ob nakupu novega vozila na cesti pogosteje opazimo enako vrsto avtomobila. Kar nam je pomembno, pride do naše zavesti. Nepomembne stvari se skrijejo v podzavesti. Naši možgani delujejo tako, da nam pomagajo pri uresničevanju ciljev.

Naša vizija mora vsebovati svoj zakaj. To je pomembno tudi zato, da jo lahko skomuniciramo drugim. Vprašati se moramo, zakaj smo zavezani doseganju tega cilja, kako bo vplival na moje življenje ali me bo cilj spremenil kot človeka, ali mi bo to koristilo ter kaj se bo zgodilo, če cilja ne dosežem.

Ko naletimo na težavo, nas naš um želi obvarovati pred slabim. Negativne misli se lahko kažejo kot simptom stresa. S svojimi mislimi se lahko pogovarjamo, jih »damo« v rezalnik papirja, »zapremo« v škatlo in podobno. Pomembno je, da se zavedamo, da kar razmišljamo, nismo mi – ločimo se od svojih misli. Iskati je potrebno vprašanja, ki nas vodijo v pozitivno smer, ne pa v negativno. Ozavestimo svoje izgovore in svoja opravičila. Vsak dan je potrebno ponoviti, kaj želimo, da se zgodi.

Za doseganje ciljev potrebujemo še odgovor na vprašanje kako. Če vemo, zakaj, bomo zagotovo našli tudi kako. Ob tem moramo upoštevati 4 ključne elemente – načrtovana dejanja, produktiven odnos, opogumljajoča prepričanja ter pomenljive vrednote. Prepričanja in vrednote oblikujejo naše obnašanje in so tudi gonilo našega vedenja.

Zastavljanje načrta

Sledi zastavljanje načrta, kjer določite glavni cilj (primer: shujšati 5 kg v naslednjih 2 mesecih), podcilje (primer: zdravo se prehranjuj), dnevne akcijske cilje (primer: kupi sadje namesto čokolade) ter izvedbo (V trgovino grem spočit. Izogibam se policam s sladkarijami).

Določite svoj odnos. Razvijajte način razmišljanja, ki aktivira produktivnost in samozavest. Uporabljajte besede, ki vas bodo motivirale in vam pomagale aktivirati produktivnost. Poiščite svoj notranji mir – držite se dejstev, ne delajte drame, pomagajte si z mantro za obvladovanje stresa. Velik pomen v procesu doseganja ciljev ima krepitev samozavesti, kar lahko naredite z močnim samogovorom in pozitivnimi afirmacijami (hvaležen sem, vesel sem, cenim …).

Pridobite opogumljajoča prepričanja – prepričanja oblikujejo našo realnost. Namesto, da si rečete, da je nekaj nemogoče, si recite, da lahko dosežete vse, kar si želite.

Izberite pomenljive vrednote – ko so nam jasne, so naše odločitve lažje. Katere vrednote me bodo odpeljale v pravo smer, katere vrednote bodo vplivale na moje obnašanje in ga oblikovale? Zelo pomembna vrednota za doseganje ciljev je samospoštovanje. Lahko si zastavimo dnevne cilje, povezane z vrednotami: Danes spoštujem svoje telo. Po službi bom naredil eno raztezno vajo.

Vizualizacija. Najučinkovitejši način, da svoj cilj dosežete, je, da si v mislih predstavljate, da ste ga dosegli. Vizualizacija ciljev pomaga, da se organiziramo tako, da cilje lažje dosežemo. Naši možgani ne razlikujejo domišljije od resničnosti. Če redno vizualizirate svoj cilj (postopek za njegovo doseganje in rezultat), možgani ustvarijo nove nevronske povezave, kar bi storili tudi v primeru, da bi cilj dejansko dosegli v resničnem življenju. Če si v mislih pripravite načrt delovanja, boste bolj motivirani (cilj se vam bo zdel precej bolj verjeten in lažje dosegljiv), poleg tega pa vam bo narasla tudi samozavest, saj se vam bo zdelo, da to ni nič novega ali neznanega. V pomoč so vam lahko povedi, ki jih v mislih ponavljate, na primer zelo sem hvaležen, da sem postal …, čudovito je, da se lahko vsak dan zbudim in se zavedam, da …

Predavateljica je pred olimpijskimi igrami, na katerih je osvojila srebrno medaljo, olimpijski bazen s pomočjo vizualizacije preplavala in osvojila medaljo približno 300-krat.

Spremljajte svoj napredek. Ne le, kaj vam je v današnjem dnevu uspelo opraviti, da boste dosegli svoj cilj, ampak tudi pozitivne afirmacije, stvari, za katere ste hvaležni in druge trenutke, ki so vam polepšali dan.

Ob koncu usposabljanja smo izvedli anonimno anketo, v kateri so vsi udeleženci ocenili, da so na usposabljanju pridobili znanja, ki jim bodo koristila pri nadaljnjem delu.