Upravljanje s stresom v kriznih časih

V sklopu projekta kompetenčni centri KOC MAT 2.0 smo tokrat organizirali usposabljanje na temo upravljanja s stresom. V goste smo povabili psihologinjo in psihoterapevtko Sanelo Peresciutti (prej znano pod priimkom Banović). Usposabljanja so se udeležili zaposleni partnerskih podjetij Kovis Livarna d. o. o., Impol 2000 d. o. o., Impol d. o. o., LTH Castings d. o. o. ter Kadring d. o. o, pridružilo pa se nam je tudi nekaj zunanjih podjetij.

Predavateljica se v zadnjih letih usmerja predvsem v raziskovanje podobnosti in razlik med posamezniki. Kot ljudje smo zelo povezani – fiziološko je to očitno predvsem ob darovanju krvi in organov. Glavne razlike med nami so v delovanju nevronov v možganih.

Troje kleti

Vsi ljudje pijemo, jemo, predelujemo hrano in vodo ter odvajamo. Ta del predavateljica poimenuje prva in druga klet.

Vsi vemo, kam gredo voda in hrana, ne vemo pa, kam gredo besede, ki jih izrečejo ljudje okoli nas. Besede se shranjujejo v por, kot ga imenuje predavateljica, ki v možganih predstavlja tretjo klet. Običajno do čiščenja tretje kleti pride prepozno – ob umiranju. To je čas, ko se ljudje odprejo – znancem in neznancem.

Ko smo pod stresom, se izloča hormon adrenalin in tretja klet se zapre. Ljudje gremo večkrat čez svoje zmožnosti in ne poiščemo pomoči. Tudi ob bolečinah in slabem počutju bomo opravili delo, ki smo si ga zastavili. Ste se kdaj vprašali, ali vztrajate pri vožnji avtomobila ob predrtih pnevmatikah? Običajno tega ne počnemo, ženemo pa samega sebe, kljub slabemu fizičnemu in / ali psihičnemu stanju. Ob neprestanem nalaganju stresa v telesu se ob upokojitvi pogosto dogodi, da ljudje zbolijo. Morda smo že kdaj prej čutili manjše bolečine, a jih spregledamo. Ko adrenalin popusti, zbolimo.

V tretji kleti ali poru se nabirajo strupene besede in nerazrešeni odnosi. Prav bi bilo, da bi prej premislili, preden izgovorimo besede, ki bi jih lahko kasneje obžalovali. Na nas slabo vplivajo predvsem dolgotrajno nerazrešeni odnosi. Med slabe emocije prištevamo jezo, kronično žalost, nevoščljivost, ljubosumnost in strah.

In tukaj je pomembna razlika, ki nas loči med seboj – čustveni možgani, ki jih predavateljica nazorno predstavi s celotnim orkestrom. Ločimo se po melodiji življenja – kateremu instrumentu v našem orkestru najpogosteje sledimo.

Orkester in njegov dirigent

Boben v našem orkestru predstavlja jezo. Ko smo jezni, se ves čas ukvarjamo s tem čustvom. Jezo ne glede na vzrok običajno stresamo na osebe, ki so nam blizu, ki jih imamo radi. To so osebe, ki nam bi naj v ključnih trenutkih stale ob strani, s slabimi odnosi pa to ogrožamo. V trenutkih jeze, je najbolje, da se umaknemo in jo predelamo sami. Šele, ko smo se pomirili, delimo svojo izkušnjo z drugimi.

Nihče nas ne uči, da je za odnose potrebno skrbeti. Za avtomobil vemo, da moramo skrbeti, da bo čim dlje funkcioniral, odnose pa jemljemo kot samoumevne.

Jeza večkrat prinese obžalovanje. Svoja dejanja, slabe odnose, običajno obžalujemo prepozno. Posamezniki velikokrat ob smrti v nekaj dneh razčistijo slab odnos, ki je trajal več let ali celo desetletij. Da smo minljivi, se marsikdaj zavemo prepozno.

Harfa predstavlja zaupanje. Zaupanje poskrbi za sproščanje dopaminov in endorfinov. Hormonov, ki v nas povzročajo prijetne občutke, so tako imenovani hormoni sreče. Običajno imamo okoli sebe le nekaj posameznikov, ki jim zaupamo.

Kontrabasi predstavljajo empatijo. Ko smo sočutni do nekoga drugega, se tudi mi počutimo bolje. Občutek ob nudenje pomoči bližnji osebi ali popolnemu neznancu lahko prevlada nad našim slabim razpoloženjem. Empatijo lahko načrtno uporabimo za izboljšavo našega počutja.

Predavateljica v svojem opisu orkestra omenja še rog, ki predstavlja simpatijo, triangel, ki predstavlja krivdo, klarinet predstavlja veselje, flavte smeh ter viole optimizem.

Na našega dirigenta vplivajo:

• Naši starši (kakšen odnos so imeli / imajo)
• Naši prijatelji (ljudje smo preživeli zaradi medsebojne pomoči, če potrebujemo pomoč, jo poiščimo)
• Okolje (ljudje okoli nas nam dajejo energijo)
• Naša pričakovanja (če se naša pričakovanja ne uresničijo, smo razočarani)
• Preteklost (ne samo naša, ampak tudi preteklost naših staršev)
• Stereotipi (ne želimo razumeti drugega, ker ima drugačne navade kot mi)

Dirigenta lahko preoblikujejo besede, saj ima vsaka svojo melodijo, ki je povezana z našimi preteklimi izkušnjami. Beseda babi je mehka, v nasprotju z besedo tašča, zato nanjo drugače odreagiramo, ne glede na to, da govorimo o isti osebi.

Hiša zdravja

Ob koncu usposabljanja smo med udeleženci izvedli anonimno anketo. Vsi udeleženci usposabljanja ocenjujejo, da jim bodo pridobljena znanja koristila pri njihovem delu.

Utrinki z usposabljanja